Nosnice ji zadrhtijo, ko vonja v tisto smer, odkoder se vse bliže oglaša kričava ženska svojat. Res prinaša od tam sapa vonj po razjarjenih ženščinjah, po njihovem znoju, po žaltavih masteh, s katerimi si včasih tarejo telesa, pa po krvi, sladkobni smradni ženski krvi, ki se v občasju cedi iz njih.
Aa poskoči in steče naproti tolpi razkričanih žensk, ki vlečejo neko mladko za noge po pesku in kamenju spet semkaj, na rob risa; spet bodo imele svoj hrušč in trušč pred deloviščem.