Morje se mu spominja drugače: v modrini, v odsevu sončevine na vodi, zapomnjenega ima kot planjavo vode, zlito z obokom neba. Bilo je nekaj drugega, nekaj čisto drugega se mu je prispomnilo od nekod zelo daleč. Prišlo je tako, kot so mu bile prinesene vse tiste čudne reči, kot odnosi, ki jih očrtuje v hrambni votlini, čeprav ne ve, kdaj je bil v tem, ali pa mu je to šele obljubljeno.