Naslonil se je pisatelj v naslanjaču, pri prvih kiticah uprl svoj pogled v strop in zaprl veke, kakor da globoko notranje doživlja Pesnitve za. Toda nekje pri dvajseti pesmi je nenadoma sunkovito kinknil z glavo in Pankr je ogorčen spoznal, da pisatelj spi. Užaljeno je ugasil narekovalnik, Šegoli pa odprl oči.