Navzlic zatonu pisanja se trapanski umetniki pisave niso vdali v usodo: ustanovili so Društvo trapanskih arhaičnih pisateljev in še naprej pisali in tiskali knjige, čeprav so veljali za čudake. Društvo je imelo sedež v stari, zidani hiši na robu murjanskega mestnega parka, obraščeni s pravim bršljanom in z vrati, ki so se odpirala ročno in premikala na tečajih. Presunljivo so zacvilila, ko jih je Ramtin Pankr s težavo odrinil in se napotil po zlizanih kamnitih stopnicah do prostora, v katerem je uradoval predsednik društva Duri Šegoli.