Oči so se mu zasolzile. Bila je to že sedeminsedemdeseta pesem za, živečo za obzorjem časa. Mislil je že oddati pesmi v Mrežo, a se je zadnji hip spomnil, da bi žel vsesplošni posmeh mreževcev, ki se pogovarjajo v popačeni trapanščini in trapoangelščini.