Potapljajočo se cefuronsko barko je krmaril presenetljivo zvito in se ni zameril ne Trapancem, ki so ga poslali v Črnograd, ne Brsom, ki so tedaj zatirali Balance v pokrajini Čukovo in ne generalom zvezne vojske. Zato je tudi pristal, da so ga na velikih manevrih kot zakonitega vrhovnega poveljnika vtaknili v mišje sivo vojaško uniformo, v kateri je dobil še bolj mišji izraz. Čeprav je bil samo lutka v rokah Blodosana Ševolimiča in brskih oficirjev, je po ozvezdju in na sedežu združbe narodov delal vtis uglajenega svetovljanskega politika, za katerega so pričakovali, da bo morda preprečil razpad in prelivanje krvi v Cefuroniji.