S pogledom in mislimi pa je bil na Zemlji, katero je obsevala polna luna, pri Vidi, ki ga morda čaka, in nezadržno si je želel izčasiti se ta hip, čeprav nula ni bila najboljša točka za sprelet skozi čas. Razen tega je imel na grbi senco; ozrl se je in z očmi začel iskati postavo, ki ga je spremljala na vsakem koraku, a je začuda ni zasledil. Sprehodil se je naokrog, o zalezuhu pa še vedno ni bilo sledu.