Tam so prebivalcem prestolnice nekaj let brezdušno zapirali vodo. Izkazala se je stara trapanska modrost, da človek brez kruha preživi, brez tekočine pa ne, čeprav so imeli Trapanci pri tem v mislih tekočino, ki nima s pitno vodo nič skupnega. Kmalu potem, ko so cefuronske vojašnice ostale brez vode, se je v njih začel pravi pekel: neznosno so zasmrdela stranišča in vojaki so postajali živčne razvaline, saj se je njihovi izčrpanosti zaradi smejalnega plina pridružila še neznosna žeja.