Romar iz začasja Zbudil se je časopotnik Ramtin Pankr v Vidini postelji in prvi hip ni vedel, v katerem času časi; zunaj se je, ptiči so se oglašali in ob njem je ležala gola Zemljanka, smehljajoča se v snu. Zavedel se je: moral je narediti časovni skok v sili, da je ubežal trapanski denarni policiji, pristal pri gozdarju Skoku v kočevskih gozdovih in našel tam, ki ga je odpeljala v svoje ljubljansko stanovanje. Ljubila sta se z vsem žarom duše in telesa, ljubila v neskončje, kakor da se ne bosta nikoli več razklenila; postelja je kazala sledove tega ljubovanja, soba je vonjala po ljubezenskih sokovih, in to, da sta zaspala, je pomenilo, da se vse skupaj ni zgodilo v astralnih sanjah.