»Greva!« je bil navdušen Mikmas. Na robu nadčasovne hitrosti ju je najeti bavški kozmoplov nosil skozi prostor in vse skupaj je bilo videti skoraj tako kot v navideznih mrežnih potovanjih: mimo so švigali svetovi in vrtoglavo sta se bližala zaijskemu osvetju in rdečemu soncu, ki ga je osvetljevalo. »Zaljubljen sem v rdeča sonca,« je pripovedoval Mikmas in začel upočasnjevati premik.