Samo pokimal je Lamin Čukan in se odpravil na Trizob razmišljat, kako bi pred ozvezdjem in Trapanci spet povzdignil sloves tega planeta. Bila je jasnina in oko mu je neslo do morja trapanskega in porumskih ravnic, kjer mu je zibel tekla. In v tej višini, pod kristalno modrim nebom, se mu je utrnila misel, da bi moral narediti nekaj velikega, nekaj, kar bi poneslo slavo trapansko do neba.