Tako je mojster časopotni sedel v udobnem naslanjaču pri kaminu, v katerem je plapolal umetni ogenj, nas proti njega pa predsednik Trapanije. Kšefta Čukan jima je prinesla na pladnju palijev čaj z medom. »Mojster, veliki občudovalec vaše umetnosti sem,« je medil Pankra. »Časopotnost je zame umetnost.« »Za nekatere učene glave je še vedno neznanstvena čarovnija, gospod predsednik,« je skromno pripomnil časopotnik.