Tudi spoznal ni nikogar več in mene je imel za Cineta, medtem ko je Cineta ogovarjal z mojim imenom. Vsako reč je gledal dolgo in nepremično, toda nazadnje mu jo je bilo treba kljub temu še na široko pojasniti. »Na ribi je košara,« sem rekel, »in v košari je pet hlebčkov.«