Pozneje se je fant zaposlil pri sodavičarju na Šmartinski cesti in domači niso več vedeli za njegova pota: zanje se je izgubil. V resnici je razvažal sodavico od enega do drugega konca mesta, od Most do Viča in od do. Najrajši se je zadrževal pri v Starem Vodmatu in izvoščku je celo rekel: »Vsa sreča, da nisem postal krojač.