Včasih sta pred vrtnimi vrati obstala tudi Cine in in sta jo gledala z mano vred. Kakor hitro smo bili trije, se je umaknila na spodnji konec dvorišča, kjer se je razkoračila in se tudi sama nepremično zagledala v nas. Naenkrat je postala vsa kljubovalna in nihče ni vedel, kdo bo s pogledom vzdržal dlje.