Zraven tega je bil veliko dolžan tudi trogirskemu škofu, ki mu je pisal lepe razglednice in mu z risbami ponazarjal cerkvene dogodke. Tako naposled niti ni bilo čudno, če je stari sedel na stopnicah pred kapelo in govoril pametno po ves dan. V rokah je držal razglednice in pravil: »To je dalmatinski patron sveti...«