Vzela je eno izmed Henrikovih knjig v roko in si ni mogla kaj, da ne bi stekla v smetarjevo klet. Posadila si je smetarko predse in ji povedala vse od začetka do konca. »Nas, kar nas je skromnih ljudi, bo Gospod odpeljal v nov svet, kjer bo vsa zemlja polna spoznanja in bomo v izobilju sedeli vsak pod svojo smokvo in vsak pod svojo trto in nas nobeden ne bo strašil.«