In spet se ji s studom pritakne predstava o lastnem telesu kot prebavnem in rodilnem kanalu: kot nekakšna opna je, v kateri se zaredi in izlušči nova opna, nov zajedavec ... Ne more verjeti, da je to prebivanje v opni telesa že poznala in da se mu je podrejala; da je sprejemala to bedno, omejeno in nenormalno stanje, ki se mu najbrž pravi življenje, pa je morda le kužna klica vesolja, ki jo bo zdravo kozmično tkivo izločilo ali pa bo okužila vse vesolje. Kako je pristajala na ujetost med stenami bivalnika, na ujetost v svojem lastnem telesu?