Zapre oči in lovi zrak; tako kot zlagoma usiha v njej sladostrastje, tako vse bolj pronica vanjo praznina, neki občutek nezadostnosti in žalostnosti. V zavestnem jedru, ki je bilo med naslajanjem nekako izločeno in so ga prevladovali burni čuti, zdaj lahko spet razsoja in premišlja. To dejanje je bilo zakoreninjeno globoko v njej.