Vdihuje zrak, posebej obogaten s kisikom in prepojen z ozonskim dišavilom, vdihuje ga in natančno zasleduje, kako ji struji skozi nosnice in dihalne poti v pljuča, kako se pljuča napolnjujejo z njim in ga presnavljajo ter izrabljenega iztisnejo iz organizma. In zamisli se, kakšno bitje pravzaprav je, da se vzdržuje z izrabljanjem nečesa bivajočega, kakšen prises, požrtnik je, da ruši ravnovesje obstoječega, če to obstoječe sploh je, če ni le predstava, ki se je izcimila iz niča kot porog kdove čemu. Premišlja tako in nenadoma občuti glad, ki ji seva iz notranjosti telesa.