Edino, kar je bilo resnično, se ji zdi tisto prvotno ničnostno stanje. Vsa sporočila in pojasnila, ki jih zdaj sprejema, so vsiljiva in neverjetna; znova se ji tudi zdi, da to njeno prebujanje in osveščanje sploh ni primerno in da bi morala ostati v tistem prej in se ne bi smela vklopiti v to slišno, vidno in občutno predstavo bivanja. Vdihuje zrak, posebej obogaten s kisikom in prepojen z ozonskim dišavilom, vdihuje ga in natančno zasleduje, kako ji struji skozi nosnice in dihalne poti v pljuča, kako se pljuča napolnjujejo z njim in ga presnavljajo ter izrabljenega iztisnejo iz organizma.