Žarki jutranjega sonca padajo skozi kristalno čisto ozračje in se lovijo na novih sipinah, kjer se med sivo peščeno gmoto nešteto zlatastih, modrikastih in rdečih peščenih delcev, ki jih je veter prinesel na površje in še niso zgubili svojega leska. Morda tudi svetloba, ki je nenadoma pljusknila v notranjost bivalnika, sproži Ksenino bujenje. Če se temu sploh lahko reče bujenje.