Potem se odpro vrata in namesto ljubega vstopi v bivalnik občevalni robot s svetlikajočimi se očmi, iz katerih kot tipalke sevajo žarki. Skrepenim in se ne morem premakniti, robot pa nerodno štorklja proti meni, in ko se mi približa, se me začne kljub svoji nerodnosti grozljivo natančno polaščati. Ničesar ne morem storiti, kot hroma ležim na ležišču in čutim njegov mehanični, ki hladen in z ostro bolečino prodre vame; vsak mehaničen sunek me zareže v samo drobovje.