Gleda luno in usmerja svojo misel nekam v smeri ozvezdja Laboda, odkoder brzi njen dragi z drugo časovno hitrostjo na rodni planet, na Zemljo: (:, čakam te, koprnim po tebi. Hip po popolni praznini v, ki so izrabili vso moč za oddajo tega premočrtnega sporočila v prostor, ujame daljni odgovor: ): Prihajam,, moj beli. Vsa vzdrhti ob tem miselnem stiku s svojim ljubljenim; toplota jo oblije, vsa čutila se ji vzburijo in zato jo nenadni dotik neke roke oplazi kot magnetni sunek.