V temno modrem soju, ki ga meče stenozor podvodnih gladin na belo in črno telo, ki se prepletata na okroglem ležišču, je vse skupaj videti kot nekakšen davninski, divjaški magičen obred: dolgolasa, belična svečenica obuja demona v črnem žrecu: kleči pred njegovo moškostjo in jo zagovarja z očmi in dotiki dolgih, tankih prstov. Zlagoma, dotik za dotikom, ji to tudi uspeva. Vsak najmanjši premik uda ukreše v rdečih očeh svečenice še večji žar.