Nadzornik Kali je hud, njegov glas hrešči v Kseninem naglavniku; spet jo spominja na ptiča, na razjarjenega krokarja, ki se je razkrakal, ker mu hodi nekakšen nepridiprav na pot. Z jezo sune zaboj nazaj v ležišče in magnetni mehanizem prepreči hud trk, ki bi ga lahko povzročilo takšno srdito zapiranje. »Pretiravaš, Kali,« ga hoče pomiriti.