Gleda njeno osuplost, grozo in odpor, nato pa nekakšno zasvojenost, ki se polasti njenih oči, ki nepremično strmijo v to skoraj nesramno razgaljeno bedo človeške gmotnosti. Potem ji s prstom pakaže kos nagubane kože, dlačja in mesa v sprednjem predelu zaboja in jo ravnodušno vpraša: »Veš, kaj je to?« »Ne, sploh ne ... vse skupaj je strašno ... « zajeclja.