Eno samo sivo oko strmi v ogledovalca, ker namesto drugega zeva le velika duplja; ta enooki pogled je srhljiv, čeprav je edino oko zazrto v svet celo nekoliko prijazno in v tej posmrtni prijaznosti nedoumljivo.
Pogled mrtvaka z neko čudno močjo tako pritegne, da se mu komaj upre in začne pregledovati še preostalo vsebino zaboja: zraven glave je kup zmaličenega mesa, iz katerega moli povsem nepoškodovana roka, kakor bi prosila za pomoč, v desnem kotu je kost, najbrž golenica, ki je na enem koncu razcefrana kot, na drugem pa se je še vedno drži tetiva, raztegnjena kot; pa zopet brezoblični kosi mesa, iveri kosti; oko, iztrgano iz očesne votline, ki pa ima temno šarenico in torej ne spada h glavi, katero je najprej pogledala. Nadzornik Kali pozorno opazuje, kako gleda razkosane in zmaličene ostanke človeških trupel.