je na plovbi s planeta Dvojčice po zaviralnih orbitah spustil kozmoplan v lunarno bazo. Še isti večer ga je sprejela v svoj bivalnik; izklopila sta notranjo osvetlitev in ostala v čarobnem svitu Zemlje, ki je vzhajala na obzorju. Bila je do ušes zaljubljena vanj, saj jo je Zemlja s svojimi rjavo zelenimi celinami in sinjino oceanov ter belim pajčolanom oblakov navdajala z nepopisno radostjo in žalostjo hkrati, napolnjevala je njeno notranjost s tolikšno prevzetostjo, da je prekipevala sama v sebi, da je plavala v neki prelestni blagodejnosti in popolnem občutju svojosti.