S spako nasmeška jo Kali še vedno premerja; za zatemnjenimi stekli očal sluti njegove pohlepne, krokarske oči, ki jo slačijo in počasi izpostavljajo ultravijolični smrti. Kali zdaj stoji na samem vhodu v valj Alfe in jo ves zgrbljen vabi s prstom v notranjost; spet omahuje, pri srcu jo stiskata groza in odpor: groza pred tistim, kar bo videla, in odpor pred tem čudnim staruhom, ki jo z demonskim obešenjaštvom kliče, naj prestopi prag mrlišnice. Naposled le zbere toliko moči, da prestopi v temačno notranjost hladilnega valja Alfa.