Pred njo se samogibno odpirajo zasuni in tako se kmalu znajde v prvem oddelku pred upravnikovimi vrati. Pritisne na klicno tipko; takoj zabrni odpiralni mehanizem in že stoji pred moškim v obleki unijskega kozmoplovstva, kakršno je nosil ‒ ne, kakršno nosi; ne sme ga vendar v mislih pokopavati ‒ kakršno nosi. Obraščen je z zlatkasto brado, izpod košatih obrvi pa jo zro pomirjujoče sinje oči. »Sedi,« ji ponudi sedež.