Temeljni kodeks unije planeta Zemlje ‒ četrta ksernijeva ploščica4 Od tod zgoraj, visoko nad zemeljskim ozračjem, se šele vidi, kako lepo in snažno jutro se dela na tem koncu sveta. Nekaj belih puhastih oblakov se obeša na vrhove Alp, drugače pa je vsa Mediteranija prevlečena z nežno sinjo tančico, katero preseva poševna sončna luč in riše vzbočenost sivih gorskih gmot, ravnost zelenih ravnin in dolin ter kristalno modro gladino Sredozemskega morja. Na strani se morska ravan končuje v rumenkasto sivi obali Afrike in tam nekje na zaobljenem obzorju se zarisujejo saharska pogorja.