Notranje luči so pogašene in le tu in tam še sveti kakšen bivalnik z zelenikasto lučjo v poslavljajočo se noč. Tedaj med borovci kar nenadoma zažvrgoli ptičji zarod. Človek, ko bi bil kje zunaj, bi najbrž imel isti očiščujoči in nekoliko otožni občutek, kot so ga imeli davni predniki, kadar so dočakali prvi in so zaslišali ptičje petje v poletnem jutru.