Zaslon potemni in se pomirjena zlekne na ležišče, sključena v klobčič, kot otrok v maternici. Zavije se v odejo, ki je prijetno gorka in se mehko prilega h koži. Na robu sna še enkrat poskusa doseči, vendar se njeno prizadevanje razblini v neki velikanski, vseobsežni širjavi, v kateri lebdi in se vse bolj in bolj pogreza vase in v sen.