Njene misli so se sukale samo okrog zemlje: vsako plast je gledala z ljubeznijo in jo položila premišljeno na njeno mesto. V zemlji je odkrivala deževnike, drobne žužke rovnike in posamezne odpadke, ki so pričali, da so sem nekoč prihajali ljudje: bile so to vsakovrstne pločevinke in steklenice, zarjaveli odpirači, kakšna kost in predmeti, katerih namen ji ni bil znan. Po prvem počitku je našla celo novec, srebrn novec, na katerem pa ni mogla več razločiti nobenega napisa ne lika.