Jadral je nad zapuščenim velemestom, katerega obrise je tolikokrat opazoval na obzorju. Nebotične stavbe z razbitimi steklenimi pročelji so bile podobne črnim okostjem; v njih so gnezdili kolovratniki, široke ulice so preraščali kložje, mahovi in strupeni lišaji, na osrednjem trgu je štrlel v nebo okleščen velikanski spomenik kdo ve komu ali čemu, parke je zalivala rjavkasta gošča iz bližnjega Smradnega jezera in napol podrti dimniki tovarn na obrobju so bili podobni gnilim. Med preletom mesta mu je prineslo v nosnice vonj po kloralu in fenolu s primesjo gnilobnega smradu po razpadajočih algah.