Strmim v tri svoje sinove sinaste, ki se mi nasmihajo in mahajo v slovo. Ne vem, ali se mi je slika potrojila zaradi solza v očeh ali pa se res poslavljam od treh sinov, ki izginevajo z materjo vred v luč, kot nesmrtna veriga, s katero se sklepam z večnostjo. Ostaja samo lučna krogla.