(: Ljubezni, ki premika sonce in vse druge zvezde. ): Dante, konec Nebes, sem pomislil in strmel v odhod Mane, ki se mi je skrivnostno smehljala, ožarjena v svetlobi raztvarjanja. Dvignila je roko v slovo ‒ nikoli se nisem vračala v tretje, sem pomislil ‒ in tudi sam sem vzdignil navzven obrnjeno dlan in pomahal z njo v zapestju.