Prvič se pred mojimi očmi iz luči postvarja: najprej so njeni obrisi presojni, obdani z mavrično obrobo kot kristal, nato se bleščeča svetloba počasi ugasi. Tokrat je v neki čudni odetvi, ki je podobna žledovinasti presojni prevleki telesa. Presenečeno opažam, da se je ob postvaril tudi postaven deček, s skuštranimi lasmi, modrook in z zavihanim noskom; poredno se mi smehlja in maha z roko v pozdrav, značilen Manin pozdrav, z dlanjo obrnjeno k meni.