Hrope, ihti in njeno prizadevanje se spreminja v onemogel bes in tudi v meni se poraja jeza pred to grozljivo nemočnostjo, tujstvom in nečlovečnostjo, ki se dogaja med nama. Na robu tega, da bi z mučenjem in samomučenjem in s srdom prišlo do najine združitve, bleskne iz praproti močna luč in naju osvetli. Razkleneva se in vsa oslepljena zaslišiva robati glas: »Ej, vidva, potrebujeta mušico španjolsko?«