Visoko dvigne roko in pomaha; je v svojih večnih kavbojkah, zlizanih in razbarvanih na vseh oblinah, v ohlapni pisani majici in na nogah ima visoke lesene sandale, ki štorkljajo po opečnatem podu ateljeja. »Živio,!« veselo zakliče, odloži cokle in bosa prileze po lestvi v brlog.
Zagorelih lic, vratu in oprsja naravnost diši po morju in njeni svetli lasje so še bolj izraziti.