Vgnezdil sem se v ta brlog, le poredko zlezem iz njega, in še to samo zvečer ali ponoči. Stara Ljubljana je s svojimi razgledi, starinskimi hišami in vonji kot nekakšen rezervat nove Ljubljane, ki se z betonskimi stolpiči razrašča v prostor kot rakavo tkivo. Tu, prav pod grajskim hribom, se je čas s starimi zgradbami upočasnil.