Kaže, da se ukvarja z eno in isto različico: v temnem vesoljskem prostoru, kjer v ozadju rojijo zvezde in mrzli, tuji svetovi, v ospredju osamljena kodeljica ali pelodno zrno zemeljskih rastlin. Kakor da se je seme odtrgalo od Zemlje in zaplavalo v neskončno prostranstvo, iščoč rodovitna tla, kjer bi se zasejalo. Je nekaj, kar človeka prevzame ob gledanju teh slik: občutek neskončne zgubljenosti koščka življenja v neprijaznem in mrzlem vesolju.