S Kožancem sva sedela v temačnem kotu in poslušala magnetofonski posnetek pogovora, ki sem ga imel z norim atom z Brezij: vračala sva ga vedno znova na začetek, molče pila in gledala v vrteči se kolut, kot da bi bil na traku skrit živ delček mrtvega. Zaman sem poskušal vtakniti ključ v hišna vrata. Počutil sem se bedasto kot tolikokrat osmešeni pijanček, ki ne zadene ključavnice in ki ga čaka za vrati babnica z valjarjem.