Zaman sem se nalival z vinom. Samo žalost, žalost se mi je razraščala, gluha žalost in praznina, ki je zevala naokrog. Tudi v kulturnem klubu, kjer sva s Kožancem končala pogrebščino, je bilo puščobno, čeprav se je tam gnetlo vse polno in neznanih obrazov: zavožene novinarske pare, televizijski naduteži, manekenke in ljubljanski obrtniki, ki v kulturnem klubu dokazujejo svojo kulturnost z debelo listnico.