Ozrl sem se navzgor, od koder me je gledal s svojimi vodeno sivimi očmi z otroško preproščino. Naj ga še toliko opravljajo, da je samo še hišna pritiklina, urednik brez listnice, s katerim si ne more nihče več pomagati, je vendar dobrodušen in kljub navidezni robatosti mehka duša. Kakor vsi velikani.