Čudno, da mi je od nje ostalo v spominu samo nekaj svaril, ki so se mi zajedla v spomin kot rja, ki grize vse globlje, vendar vedno znova prirjavi do površja. Ne morem pretehtati, kako hudo mi je bilo, ko je ležala mati na parah, bledo kot star pergamentni papir je, predaleč je in premlad sem še bil. Zdaj je zame smrt nekaj drugega.