Prvi, ki stopi s stopnice na tla, poklekne na beton in poljubi rodno slovensko zemljico. Slamnik se mu skotali po ploščadi, plošča se izteče in spet zaigra domača godba polko; zavihrajo robčki, zapleše folklorna skupina, se bleščijo, pisane marele mrgolijo; rojaki se privalijo iz letala in se pomešajo med ljudi, objemajoč slehernega, ki ga srečajo. Nekaj žensk v moji bližini glasno smrka in pretaka solze, čeprav se smehljajo; lepa predstava je, ganljiva, ljudem manjka takih doživetij.