Kaže mi naslanjač, ki spušča prdeče zvoke, ko sedeš nanj; ta stol si je izmislil, Macerolov predhodnik, ki je z uredniškega stolčka presedlal v politiko. Macerolova domišljija je preveč skopljena, da bi se spomnil na kaj takega, čeprav se je najbrž zabaval nad zadrego tistih, ki so sedali na ta stol. », nasedel sem se,« sem mu rekel in ga še vedno z nasmeškom gledal v oči.