KAMNIŠKO POKOPALIŠČE,pri nagrobniku, pozneje Kako dolgo sem stal pri nagrobniku, ne vem. To je bila spet ena časovnih lukenj, ki se mi vse bolj pogosto dogajajo. Zdrknem v brezčasje, občutek imam, da bi moral le še nekaj narediti ‒ morda premakniti os, ki jo je tolikokrat omenjala ‒ pa bi se srečal z njo.